S predavanja o uporabi defibrilatorja

Moto predavanja je bil: Defibrilator, reševalec življenj. Društvo U3 je 20.11. 2014 organizirala predstavitev te krasne naprave, ki nam mogoče vsakomur od nas utegne pomagati, ne, rešiti življenje. Predavala je gospa Zdenka Deželak, dipl. med. sestra,  glavna sestra v Zdravstvenem domu Trbovlje. Govorila ni le o tehničnih vidikih defibrilatorja, amapak tudi o moralno-etičnih, človeških. Po uvedbi in širjenju mreže razpoložljivih defibrilatorjev tudi pri nas v Trbovljah in z njihovo uporabo, se je močno povečala odstotek preživetja pri poškodovancih ali ljudeh s srčnim zastojem. Zato je pomembno, da kljub upanju, da se ne bomo znašli v položaju ko bo treba pomagati sočloveku, vemo, kaj storiti. Neznanje ali bognedaj sebična malomarnost lahko koga od nas stane življenja. Predavanja sem se udeležila zato, ker se bojim, da bi nekoč morala pomagati poškodovancu, še bolj pa se bojim, da v kritičnem trenutku ne bi vedela, kaj storiti. Upam, da sem si korake prav zapomnila. Gre pa nekako takole:

Nezavestno osebo rahlo potresemo in naglas pokličemo po imenu ali pa pač »Gospod!« ali »Gospa!«. Sklonimo se bliže in preverimo, če diha. Pokličemo na pomoč mimoidoče. Ne kar vseh, ker se v skupini zanašajo drug na drugega. Ampak si izberemo enega in ga pokličemo, da pomaga. Redko se ne odzove. Potem eden od vaju pokliče 112 in pove, kaj se dogaja in kje.  Ta čas drugi masira srce in izmenično daje umetno dihanje. Če ne moremo dajati umetnega dihanja, potem je vsekakor usodneje, da ne opustimo masaže srca. Klicni center bo v tem času alarmiral reševalce in po možnosti uredil dostavo najbližjega defibrilatorja.

Vsakokrat, ko se ponudi prilika, obnavljajmo svoje znanje. Tokratne priložnosti nismo izkoristili. Predavanja so se udeležili aktivisti društva U3 in še dve drugi osebi. Škoda, ker je bila predavateljica izredno jedrnata in nazorna. Bodi to še ena priložnost, da se  zahvalimo njej in tudi organizatorju, predsednici U3, Zvonki Selan, za idejo in organizacijo.

M. Fabjan